Malavijski ostrižniki so ustonoše (materinske). To pomeni, da samica nosi mladice nekaj časa v ustih (3-4 tedne) nato pa jih izpusti. Tak način razmnoževanja je evolucijsko gledano eden izmed najnaprednejših, saj na ta način, samica zaščiti mladice, v najranljivejšem obdobju njihovega razvoja.
Načeloma se malavijski ostrižniki zelo radi drstijo in se za to ni potrebno posebno truditi, vseeno pa morajo biti za drst izpolnjeni nekateri osnovni pogoji:
- Spolna zrelost. Dokler ostrižniki niso spolni zreli seveda od drsti ne bo nič. Ostrižniki iz skupine Mbuna dosežejo to spolno zrelost v povprečju nekje okrog 8 meseca starosti. Ostrižniki iz skupine Haplochromisov pa precej kasneje, v povprečju okrog 20 meseca starosti. Aulonocare pa nekje okrog 12 meseca. To so seveda približne vrednosti, ki lahko odstopajo od vrste do vrste. Pri samcih vseh treh skupin malavijskih ostrižnikov je najlažje opaziti spolno zrelost po tem, da so že skoraj v popolnosti obarvani in si pripravljajo mesto za drst.
- Kvalitetna voda. Zagotoviti jim je potrebno predvsem dobro kvaliteto vode. Priporočljiva je menjava cca. 50% vode vsak teden. Z rednimi menjavami poskrbimo, da bodo vrednosti nitratov nizke, posledično pa bo tudi manj stresa. Sama menjava vode ponavadi tudi vzpodbudi drst malavijskih ostrižnikov.
- Zmerno hranjenje. Če želimo, da se bodo malavijski ostrižniki drstili pogosteje jih ne smemo preveč hraniti, saj se presiti ostrižniki, ne drstijo radi.
- Razmerje samcov in samic. Večina malavijskih ostrižnikov živi v haremu, kar pomeni, da moramo na enega samca naseliti več samic. Za večino Mbun je to nekje 3 do 4 samice na enega samca. Pri manj agresivnih vrstah je lahko kaka samica manj, pri zelo agresivnih vrsta pa naj bo samic več (od 5 do 6). Haplochromisi in Aulonocare so v glavnem manj agresivni od Mbun, je pa za njih večinoma tudi idealno razmerje 2 do 4 samice na enegega samca. Večje število samic na enega samca ne bo povzročalo težav, več samcev v istem akvariju, pa je velikokrat lahko problematično, sploh pri agresivnejših vrstah. Tiste manj agresivnejše malavijske ostrižnike, pa lahko imamo večinoma brez težav tudi v večjih skupinah, npr. 3 samce in 7 samic.
S pravilnim razmerjem samcov in samic bomo tudi veliko pripomogli k temu, da bo možnost križanja manjša. Križanja si namreč kor dobri akvaristi ne želimo, saj se s tem izgublja originalni genetski zapis vrste. In če bo imel samec na voljo dovolj samic svoje vrste, bo možnost križanja precej manjša. Da preprečimo nezaželo križanje, pa tudi ne smemo naseliti skupaj vrst, ki so si med sabo zelo podobne (sploh pa ne iste vrste, različnih variacij).
Začetek drsti se ponavadi opazi po povečani agresivnosti samca, ki se ob tem obarva v svojih najlepših barvah. Samec začne največkrat v bližini skal izkopavati pesek, obenem pa podi ostale ribe stran od tega območja (svojega teritorija). Drst se začne s tem, da se samec začne kazati pred samico in se začne sunkovito tresti. Če je samica pripravljena na drst, se bo skupaj s samcem preselila na območje, ki ga je predhodno pripravil samec. Začne se znameniti "ples". Par se vrti v krogu, pri čemer samica odlaga jajčeca. Ko jih nekaj odloži, jih takoj za tem pobere v usta. Samec nato oplodi jajčeca kar v ustih samice. Pri oplojevanju jajčec imajo bistveno vlogo lažne ikre na podrepni plavuti samca. Le te so enako velike kot prave ikre in ko se par vrti v krogu samica misli, da ima za pobrati še te lažne ikre, zato odpre usta, v tem času pa jih samec oplodi. Ta postopek odlaganja in oplojevanja jajčec se nato ponovi nekajkrat, dokler niso vsa jajčeca oplojena. Ko so jajčeca oplojena samec spodi samico stran (izven svojega teritorija). V povprečju imajo Mbune od 6 do 50 iker, ostrižniki iz skupine Haplochromisov od 24 do 300, Peacocki (Aulonocare) pa podobo kot Mbune od 12 do 50 iker. Število pri vseh je seveda odvisno od velikosti in vrste ostrižnika.
Samica bo sedaj nosila jajčeca od 3 do 4 tedne, v tem času, se bo držala bolj ob strani in ves ta čas ali sploh ne bo jedla oz. bo jedla zelo malo (odvnisno od vrste). Da vzgojimo mladice imamo sedaj načeloma tri različne možnosti:
1. Samico pustimo v akvariju in počakamo, da mladice sama spusti. V tem primeru bo preživelo najmanjše število mladic, preživele pa bodo načeloma tiste "najboljše". Koliko mladic bo preživelo pa je zelo odvisno od tega, koliko skrivališč imamo v akvariju in pa od tega katere vrste imamo naseljene v akvariju. Če je to akvarij z Mbunami in so v njem same rastlinojede Mbune bo načeloma preživelo več mladic, kot pa če imamo zraven tudi kake predatorje (npr. Melanochromise). Pri Haplochromisih je verjetnost preživetja mladic še precej manjša, kot pri Mbunah, saj so večinoma mesojedi ostrižniki (veliko od njih tudi predatorji). Pri tem načinu, če pustimo samico v akvariju, je v določenih primerih lahko tudi pogubno za samico. Če se samica počuti preveč ogroženo oz. se ji ne zdi varno, da bi spustila mladice, jih lahko zadržuje predolgo. Pri tem pa lahko sama zaradi izčrpanosti tudi umre.
2. Samico ločimo v ločen akvarij. V tem primeru jo ločimo po 7-10 dnevih od drstitve. Če jo odstranimo prehitro se namreč lahko zgodi, da bo medtem, ko jo lovimo jajčeca spustila. Po enem tednu je tole manj verjetno. V ločenem akvariju se samica ne bo počutila ogroženo in bo mladice brez težav pravočasno spustila. Se pa lahko v tem primeru pojavi težava pri vračanju samice nazaj v akvarij (to je pogosteje predvsem pri Mbunah). Lahko se zgodi, da samico, ki jo vračamo ostale Mbune več ne bodo sprejele in jo bodo neprenehoma napadale (večja verjetnost, da se to zgodi je pri agresivnejših vrstah, kjer tudi samice izkazujejo visoko stopnjo agresije).
3. Samici sami odvzamemo mladice (stripping mbuna). Pri tem načinu sami odvzamemo samici mladice. Čas primeren za to je nekje 15-18 dni od časa drstitve. Takrat so namreč mladice že dovolj velike, da lahko prosto plavajo in načeloma več nimajo rumenjakove vrečke, ki bi jih vlekla k tlom. Ta način, je načeloma najbolj varen za samico, saj preprečimo izčrpanost in pa morebitno nesprejetje od ostalih mbun pri vračanju, saj jo takoj ko odvzamemo mladice vrnemo v akvarij. Obstaja pa seveda nevarnost, če nismo previdni, da jo sami poškodujemo. Kako odvzamemo mladice je lepo prikazano na naslednjem posnetku:
Obstaja pa seveda pri tem tretjem načinu nevarnost, da mladice odvzamemo prehitro. Sploh v primeru, ko je samic, ki nosijo mladice več in ne vemo točno katera nosi že kako dolgo. V tem primeru nam zelo prav pride naprava, ki se imenuje tumbler. Če imajo mladice, še precej rumenjakove vrečke, ki jih sili k tlom ali pa mladice sploh še niso vidne in so samo rumene kroglice, potem damo taka jajčeca v tumbler, ki poskrbi za to, da jajčeca narahlo dviguje in prepreči segnitje. Primer delovanje enega izmed takih tumblerjev je na naslednjem posnetku:
Mladice, ki so dovolj velike, samostojno jejo in tumbler ni potreben, pa damo v ločen akvarij za mladice. V primeru, da takega akvarija nimamo, jih lahko damo tudi v kako valilnico v matičnem akvariju. Če imamo valilnico v matičnem akvariju z odraslimi ostrižniki, se izogibajmo mrežastim valilnicam, saj lahko odrasle ostrižniki skozi mrežo poškodujejo mladice.
Skrb za mladice. Da bo mladice zrasle v zdrave ribe je pomembno predvsem, da jim zagotovimo kvalitetno vodo. Vodo v akvariju z mladicami čimveč krat menjajmo. Priporoča se na 2-3 dni menjava 40-50% vode. Redne menjave vode v akvariju z mladicami naj bi povzročile, da mladice rastejo tudi do 4x hitreje - razlog je v nizki vrednosti nitratov, visoki vrednost razlotpljenega kisika in posledično zmanjšanju stresa, kar pozitivno vpliva na rast mladic. V akvariju z mladicami je tudi zelo zaželjena zračna črpalka, da je vsebnost kisika čim večja.
Za uspešno rast mladic je tudi zelo pomembno, da jih hranimo s kvalitetno hrano in to večkrat na dan po malo (4-5x). Mladice začnimo hraniti takoj za tem, ko izgubijo rumenjakovo vrečko. Dokler imajo rumenjakovo vrečko jih ne hranimo, saj je v njej vse kar mladice potrebuejo. Po izgubi rumenjakove vrečke pa jih je vsaj v prvih tednih (nekje do 1 meseca starosti) najboljše hraniti z na novo izvaljeno artemijo ali pa z namensko hrano za mladice. Kasneje pa lahko uporabimo kar hrano, s katero hranimo tudi odrasle ostrižnike, le da jo zelo na drobno nadrobimo. V primeru rastlinojedih Mbun naj ima ta predvsem velik delež spiruline. Dva primera primerne hrane za mladice rastlinojedih Mbun sta npr.:
Tropical Mikrovit Spirulina 75 ml
Tropical Spirulina Super Forte Micro Gran 22g
Kdaj je varno mladice dati nazaj v akvarij z odraslimi ostrižniki? Načeloma je to takrat, ko mladice več ne "grejo" v usta odraslih ostrižnikov. V akvariju s samimi Mbunami je to nekje, ko so mladice velike od 3 do 4 cm. Vračanje mladic v akvariju z ne-mbunami (Haplochromisi in Peacocki) pa je glede na to, da so to mesojedi ostrižniki (veliko izmed njih tudi predatorjev) precej težavnejše. Sploh nekateri odrasli Haplochromisi iz vrst predatorjev zrastejo precej (od 20 do 40 cm) in mora biti riba, ki jo damo v tak akvarij precej velika, da ne postane njihova hrana.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Malavijski ostrižniki so ustonoše (materinske). To pomeni, da samica nosi mladice nekaj časa v ustih (3-4 tedne) nato pa jih izpusti. Tak način razmnoževanja je evolucijsko gledano eden izmed najnaprednejših, saj na ta način, samica zaščiti mladice, v najranljivejšem obdobju njihovega razvoja.
Načeloma se malavijski ostrižniki zelo radi drstijo in se za to ni potrebno posebno truditi, vseeno pa morajo biti za drst izpolnjeni nekateri osnovni pogoji:
- Spolna zrelost. Dokler ostrižniki niso spolni zreli seveda od drsti ne bo nič. Ostrižniki iz skupine Mbuna dosežejo to spolno zrelost v povprečju nekje okrog 8 meseca starosti. Ostrižniki iz skupine Haplochromisov pa precej kasneje, v povprečju okrog 20 meseca starosti. Aulonocare pa nekje okrog 12 meseca. To so seveda približne vrednosti, ki lahko odstopajo od vrste do vrste. Pri samcih vseh treh skupin malavijskih ostrižnikov je najlažje opaziti spolno zrelost po tem, da so že skoraj v popolnosti obarvani in si pripravljajo mesto za drst.
- Kvalitetna voda. Zagotoviti jim je potrebno predvsem dobro kvaliteto vode. Priporočljiva je menjava cca. 50% vode vsak teden. Z rednimi menjavami poskrbimo, da bodo vrednosti nitratov nizke, posledično pa bo tudi manj stresa. Sama menjava vode ponavadi tudi vzpodbudi drst malavijskih ostrižnikov.
- Zmerno hranjenje. Če želimo, da se bodo malavijski ostrižniki drstili pogosteje jih ne smemo preveč hraniti, saj se presiti ostrižniki, ne drstijo radi.
- Razmerje samcov in samic. Večina malavijskih ostrižnikov živi v haremu, kar pomeni, da moramo na enega samca naseliti več samic. Za večino Mbun je to nekje 3 do 4 samice na enega samca. Pri manj agresivnih vrstah je lahko kaka samica manj, pri zelo agresivnih vrsta pa naj bo samic več (od 5 do 6). Haplochromisi in Aulonocare so v glavnem manj agresivni od Mbun, je pa za njih večinoma tudi idealno razmerje 2 do 4 samice na enegega samca. Večje število samic na enega samca ne bo povzročalo težav, več samcev v istem akvariju, pa je velikokrat lahko problematično, sploh pri agresivnejših vrstah. Tiste manj agresivnejše malavijske ostrižnike, pa lahko imamo večinoma brez težav tudi v večjih skupinah, npr. 3 samce in 7 samic.
S pravilnim razmerjem samcov in samic bomo tudi veliko pripomogli k temu, da bo možnost križanja manjša. Križanja si namreč kor dobri akvaristi ne želimo, saj se s tem izgublja originalni genetski zapis vrste. In če bo imel samec na voljo dovolj samic svoje vrste, bo možnost križanja precej manjša. Da preprečimo nezaželo križanje, pa tudi ne smemo naseliti skupaj vrst, ki so si med sabo zelo podobne (sploh pa ne iste vrste, različnih variacij).
Začetek drsti se ponavadi opazi po povečani agresivnosti samca, ki se ob tem obarva v svojih najlepših barvah. Samec začne največkrat v bližini skal izkopavati pesek, obenem pa podi ostale ribe stran od tega območja (svojega teritorija). Drst se začne s tem, da se samec začne kazati pred samico in se začne sunkovito tresti. Če je samica pripravljena na drst, se bo skupaj s samcem preselila na območje, ki ga je predhodno pripravil samec. Začne se znameniti "ples". Par se vrti v krogu, pri čemer samica odlaga jajčeca. Ko jih nekaj odloži, jih takoj za tem pobere v usta. Samec nato oplodi jajčeca kar v ustih samice. Pri oplojevanju jajčec imajo bistveno vlogo lažne ikre na podrepni plavuti samca. Le te so enako velike kot prave ikre in ko se par vrti v krogu samica misli, da ima za pobrati še te lažne ikre, zato odpre usta, v tem času pa jih samec oplodi. Ta postopek odlaganja in oplojevanja jajčec se nato ponovi nekajkrat, dokler niso vsa jajčeca oplojena. Ko so jajčeca oplojena samec spodi samico stran (izven svojega teritorija). V povprečju imajo Mbune od 6 do 50 iker, ostrižniki iz skupine Haplochromisov od 24 do 300, Peacocki (Aulonocare) pa podobo kot Mbune od 12 do 50 iker. Število pri vseh je seveda odvisno od velikosti in vrste ostrižnika.
Samica bo sedaj nosila jajčeca od 3 do 4 tedne, v tem času, se bo držala bolj ob strani in ves ta čas ali sploh ne bo jedla oz. bo jedla zelo malo (odvnisno od vrste). Da vzgojimo mladice imamo sedaj načeloma tri različne možnosti:
1. Samico pustimo v akvariju in počakamo, da mladice sama spusti. V tem primeru bo preživelo najmanjše število mladic, preživele pa bodo načeloma tiste "najboljše". Koliko mladic bo preživelo pa je zelo odvisno od tega, koliko skrivališč imamo v akvariju in pa od tega katere vrste imamo naseljene v akvariju. Če je to akvarij z Mbunami in so v njem same rastlinojede Mbune bo načeloma preživelo več mladic, kot pa če imamo zraven tudi kake predatorje (npr. Melanochromise). Pri Haplochromisih je verjetnost preživetja mladic še precej manjša, kot pri Mbunah, saj so večinoma mesojedi ostrižniki (veliko od njih tudi predatorji). Pri tem načinu, če pustimo samico v akvariju, je v določenih primerih lahko tudi pogubno za samico. Če se samica počuti preveč ogroženo oz. se ji ne zdi varno, da bi spustila mladice, jih lahko zadržuje predolgo. Pri tem pa lahko sama zaradi izčrpanosti tudi umre.
2. Samico ločimo v ločen akvarij. V tem primeru jo ločimo po 7-10 dnevih od drstitve. Če jo odstranimo prehitro se namreč lahko zgodi, da bo medtem, ko jo lovimo jajčeca spustila. Po enem tednu je tole manj verjetno. V ločenem akvariju se samica ne bo počutila ogroženo in bo mladice brez težav pravočasno spustila. Se pa lahko v tem primeru pojavi težava pri vračanju samice nazaj v akvarij (to je pogosteje predvsem pri Mbunah). Lahko se zgodi, da samico, ki jo vračamo ostale Mbune več ne bodo sprejele in jo bodo neprenehoma napadale (večja verjetnost, da se to zgodi je pri agresivnejših vrstah, kjer tudi samice izkazujejo visoko stopnjo agresije).
3. Samici sami odvzamemo mladice (stripping mbuna). Pri tem načinu sami odvzamemo samici mladice. Čas primeren za to je nekje 15-18 dni od časa drstitve. Takrat so namreč mladice že dovolj velike, da lahko prosto plavajo in načeloma več nimajo rumenjakove vrečke, ki bi jih vlekla k tlom. Ta način, je načeloma najbolj varen za samico, saj preprečimo izčrpanost in pa morebitno nesprejetje od ostalih mbun pri vračanju, saj jo takoj ko odvzamemo mladice vrnemo v akvarij. Obstaja pa seveda nevarnost, če nismo previdni, da jo sami poškodujemo. Kako odvzamemo mladice je lepo prikazano na naslednjem posnetku:
Obstaja pa seveda pri tem tretjem načinu nevarnost, da mladice odvzamemo prehitro. Sploh v primeru, ko je samic, ki nosijo mladice več in ne vemo točno katera nosi že kako dolgo. V tem primeru nam zelo prav pride naprava, ki se imenuje tumbler. Če imajo mladice, še precej rumenjakove vrečke, ki jih sili k tlom ali pa mladice sploh še niso vidne in so samo rumene kroglice, potem damo taka jajčeca v tumbler, ki poskrbi za to, da jajčeca narahlo dviguje in prepreči segnitje. Primer delovanje enega izmed takih tumblerjev je na naslednjem posnetku:
Mladice, ki so dovolj velike, samostojno jejo in tumbler ni potreben, pa damo v ločen akvarij za mladice. V primeru, da takega akvarija nimamo, jih lahko damo tudi v kako valilnico v matičnem akvariju. Če imamo valilnico v matičnem akvariju z odraslimi ostrižniki, se izogibajmo mrežastim valilnicam, saj lahko odrasle ostrižniki skozi mrežo poškodujejo mladice.
Skrb za mladice. Da bo mladice zrasle v zdrave ribe je pomembno predvsem, da jim zagotovimo kvalitetno vodo. Vodo v akvariju z mladicami čimveč krat menjajmo. Priporoča se na 2-3 dni menjava 40-50% vode. Redne menjave vode v akvariju z mladicami naj bi povzročile, da mladice rastejo tudi do 4x hitreje - razlog je v nizki vrednosti nitratov, visoki vrednost razlotpljenega kisika in posledično zmanjšanju stresa, kar pozitivno vpliva na rast mladic. V akvariju z mladicami je tudi zelo zaželjena zračna črpalka, da je vsebnost kisika čim večja.
Za uspešno rast mladic je tudi zelo pomembno, da jih hranimo s kvalitetno hrano in to večkrat na dan po malo (4-5x). Mladice začnimo hraniti takoj za tem, ko izgubijo rumenjakovo vrečko. Dokler imajo rumenjakovo vrečko jih ne hranimo, saj je v njej vse kar mladice potrebuejo. Po izgubi rumenjakove vrečke pa jih je vsaj v prvih tednih (nekje do 1 meseca starosti) najboljše hraniti z na novo izvaljeno artemijo ali pa z namensko hrano za mladice. Kasneje pa lahko uporabimo kar hrano, s katero hranimo tudi odrasle ostrižnike, le da jo zelo na drobno nadrobimo. V primeru rastlinojedih Mbun naj ima ta predvsem velik delež spiruline. Dva primera primerne hrane za mladice rastlinojedih Mbun sta npr.:
Tropical Mikrovit Spirulina 75 ml
Tropical Spirulina Super Forte Micro Gran 22g
Kdaj je varno mladice dati nazaj v akvarij z odraslimi ostrižniki? Načeloma je to takrat, ko mladice več ne "grejo" v usta odraslih ostrižnikov. V akvariju s samimi Mbunami je to nekje, ko so mladice velike od 3 do 4 cm. Vračanje mladic v akvariju z ne-mbunami (Haplochromisi in Peacocki) pa je glede na to, da so to mesojedi ostrižniki (veliko izmed njih tudi predatorjev) precej težavnejše. Sploh nekateri odrasli Haplochromisi iz vrst predatorjev zrastejo precej (od 20 do 40 cm) in mora biti riba, ki jo damo v tak akvarij precej velika, da ne postane njihova hrana.
Povezave:
Raising cichlid Mouthbrooder Fry (http://www.cichlid-forum.com)
Food For Fry (http://www.cichlid-forum.com)
Breeding African Peacock Cichlids (http://www.tropicalfishkeeping.com)
Breeding Mbuna Cichlids (http://www.aquaticcommunity.com)
Maintaining and Breeding in a Typical Mbuna Fashion (http://www.cichlidae.com)