Jezero Victoria je največje afriško jezero in drugo največje sladkovodno jezero po površini na svetu. Površina jezera meri približno 68,800 km². Njeno površino si delijo naslednje tri države: Tanzanija, Uganda in Kenija. Ker pa je jezero dokaj plitvo, v povprečju le 40 m (največ 83 m) je po prostornini vode, ki znaša 2750 km³, na svetu šele na devetem mestu. Jezero ima številne otoke (več kot 3000) od katerih so številni naseljeni.
Jezero Victoria iz vesolja
Voda v jezeru je za razliko od jezer Malawi in Tanganyika precej manj čista. Razlog je v iztekanju odpadnih vod v jezero, odlaganje gospodinjskih in industrijskih odpadkov ter gnojenje in uporaba različnih kemičnih škropiv okoliških kmetij. Porečje jezera je eno izmed najgosteje poseljenih podeželskih območij na svetu.
Tudi vidljivost v jezeru je precej manjša kot v jezerih Malawi in Tanganyika, na kar vpliva tudi nizka globina tega jezera. Drugače pa je sama specifika vode precej podobna tisti v jezeru Malawi, s tem da je še za malenkost bolj mehka. Karbonatna trdota (KH) je od 1°dKH do 5°dKH, skupna trdota (GH) pa od 1°dGH do 4°dGH, prevodnost od 91 µS/cm do 145 µS/cm. Temperatura vode v jezeru se giblje med letom od 21°C do 27°C. pH pa je podoben kot v jezeru Malawi (od 7.2 do 8.6).
V začetku 80-tih let prejšnjega stoletja je kazalo, da se odpira zanimiv trg ljubiteljem akvaristike. Iz Tanzanije in Ugande so pričeli iz jezera Victoria z izvažanjem ostrižnikov za akvaristične namene. Tile ostrižniki so bili ravno tako oz. še bolj barviti, kot tisti iz jezera Malawi, ki so že pred tem postali tako priljubljeni v akvaristiki. In isto tako odporni in enostavni za vzgojo kot Malavijski ostrižniki.
Ampak na žalost se je izkazalo, da je jezero Victoria postala tragedija, namesto zgodba o uspehu. Z naselitvjo tuje invazivne vrste nilskega ostriža (Lates niloticus) v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ki zraste do 2 m, lahko tehta okrog 200 kg in poje dejansko vse kar je za pojesti, je iz jezera izginilo okrog 200 endemičnih vrst ostrižnikov jezera Victoria, številne vrste pa postale ogrožene. Nilski ostriž je bil naseljen za potrebe komercialnega ribolova in ustanovitev velikih ribjih podjetij. Ta velikanska riba pa je praktično uničila izvorno življenje v jezeru in povzročila pravo ekološko katastrofo. V zadnjem času pa komercialni in turistični ribolov zelo zmanjšujeta tudi populacijo nilskega ostriža v jezeru Victoria. Z uničenjem ekosistema Viktorije pa se je porušilo tudi ekološko ravnotežje na obali. Izvorne ostrižnike so tradicionalno sušili na soncu. Ker imajo nilski ostriži več maščob, sušenje na soncu ne zadostuje in jih je potrebno dimiti, da se ne pokvarijo. To je vodilo do velikanskega izsekavanja, da so dobili dovolj drv za kurjavo, s posledicami za območje z velikim izsekavanjem, talno erozijo in širjenjem puščave. Dokumentarni film Darwinova nočna mora je lep ampak krut prikaz katastrofe, ki jo je povzročil nilski ostriž oz. boljše povedano, ki jo je povzročil človek s svojim nepremišljenim dejanjem (priporočam ogled).
Poleg nilskega ostriža pa je stanje še dodatno poslabšala invazivna rastlina vodna hijacina (Eichhornia crassipes), ki se je pretirano razmnožila in zamašila plitve vodne habitate, ki jih imajo ostrižniki najraje.
Kljub vsej tej človeški neumnosti se je kar nekaj vrst Viktorija ostrižnikov ohranilo, tako da so se različno prilagodili na spremenjene pogoje v jezeru, ki jih je povzročila človeška neumnost. Pred tem pa je bilo jezero poznano po številnih vrstah ostrižnikov, od katerih so bili mnogi endemični (ni jih bilo torej nikjer drugje po svetu). Glavna skupina teh ostrižnikov so bili Haplochromini z več kot 500 različnimi vrstami, večinoma endemiti. To je precej več vrst kot jih premore katero koli drugo jezero (razen jezera Malawi). Toliko vrst je rezultat evolucije zadnjih približno 15.000 let in izredne prilagodljivosti ostrižnikov. Kar je narava ustvarjala toliko let pa je človen na žalost v veliki meri uničil v zadnjih dobrih 50-tih letih. Vsaj 200 vrst ostrižnikov (to je okoli 40%) je iz jezera izginilo. Po nekaterih informacijih bi naj bila številka še večja (65%) ampak so se nekateri izmed ostrižnikov po zmanjšanju populacije nilskega ostriža v zadnji desetletjih zopet pojavili. Je pa precej vrst še vedno ogroženo. Nekateri so pa na žalost verjetno za vedno izginili. Določene vrste, ki so prej živele v jezeru Victoria, pa so se ohranile po zaslugi akvaristov in so tako njihov "obstoj" omogočili v javnih in privatnih akvarijih.
Habitati jezera Victoria
Glede na velikost jezero ponuja precej različnih okolij za naselitev ostrižnikov. In tako se je v zadnjih 15.000 letih (nekje toliko let nazaj naj bi se jezero skoraj v celoti izsušilo) tekom evolucije razvilo precej vrst ostrižnikov, ki so se prilagodili na različna okolja in hrano, ki so jim jo posamezni habitati nudili. Tako so se v jezeru razvili ostrižniki, ki se prehranjuejo z drugimi ribami (predatorji), rastlinojedi ostrižniki, mesojedi ostrižniki, taki ki se prehrenjujejo z rakci, insekti, polži, fito in zooplanktonom ter še nekateri drugi. Na žalost je precej izmed teh vrst v zadnjem času izumrlo.
Skalno okolje
V skalnem okolju živijo najštevilčnejše vrste ostrižnikov jezera Victoria. Podobno kot Mbune v jazeru Malawi se veliko vrst iz tega okolja prehranjuje iz "Aufwuchsa" - torej z algami, ki poraščajo skale in manjšimi nevretenčarji ter mikroorganizmi, ki živijo med algami. Odvisno od globine najdemo tukaj ostrižnike, ki so se prilagodili na drugačno vrsto hrane. Algojede ostrižnike najdemo večinoma v zgornjem delu skalnega okolja, kjer je količina alg zaradi večje svetlobe precej večja. V nižjih delih skalnega okolja pa najdemo več ostrižnikov, ki se prehranjujejo z insekti, majhnimi rakci in drugimi ribami in svojo hrano najdejo v skalnih razpokah oz. v jamah, ki so jih izoblikovale skale. Skale pa seveda omogočajo tudi zaščito ostrižnikom pred raznimi predatorji. Tako je to tudi območje, kjer se je ohranilo največ vrst ostrižnikov po naselitvi nilskega ostriža.
V mirnih zalivih najdemo ponavadi območja zaraščena z rastlinami. V takem okolju so se razvili ostrižniki, ki se prehranjujejo ali z rastlinami samimi, ali z jajčeci, ki jih insekti odlagajo na rastline, spet drugi z ličinkami in pa tudi taki, ki se hranijo s polži. Nilski ostriž na populacijo teh ostrižnikov ni toliko vplival, kot v drugih habitatih jezera, so pa izumrtje določenih vrst ostrižnikov tega habitata povzročile okoljske spremembe in prekomeren izlov.
Peščeno okolje
Na plitvih in strmih peščenih obalah živijo oz. so živeli večinoma ostrižniki, ki se prehranjujejo z insekti in polži. Predvsem vrste iz globjih območij pa so postale žrtve nilskega ostriža.
Na mnogih območjih jezera je dno blatno. Na takem območju so živeli ostrižniki, ki so se prehranjevali s polži, rakci in zooplanktonom. Z naselitvijo nilskega ostriža je večina teh vrst izumrla.
Odprte vode
V odprtih vodah so živeli ostrižniki, ki so se večinoma prehranjevali z zooplanktonom. Od teh ni preživela skoraj nobena vrsta.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Jezero Victoria je največje afriško jezero in drugo največje sladkovodno jezero po površini na svetu. Površina jezera meri približno 68,800 km². Njeno površino si delijo naslednje tri države: Tanzanija, Uganda in Kenija. Ker pa je jezero dokaj plitvo, v povprečju le 40 m (največ 83 m) je po prostornini vode, ki znaša 2750 km³, na svetu šele na devetem mestu. Jezero ima številne otoke (več kot 3000) od katerih so številni naseljeni.
Voda v jezeru je za razliko od jezer Malawi in Tanganyika precej manj čista. Razlog je v iztekanju odpadnih vod v jezero, odlaganje gospodinjskih in industrijskih odpadkov ter gnojenje in uporaba različnih kemičnih škropiv okoliških kmetij. Porečje jezera je eno izmed najgosteje poseljenih podeželskih območij na svetu.
Tudi vidljivost v jezeru je precej manjša kot v jezerih Malawi in Tanganyika, na kar vpliva tudi nizka globina tega jezera. Drugače pa je sama specifika vode precej podobna tisti v jezeru Malawi, s tem da je še za malenkost bolj mehka. Karbonatna trdota (KH) je od 1°dKH do 5°dKH, skupna trdota (GH) pa od 1°dGH do 4°dGH, prevodnost od 91 µS/cm do 145 µS/cm. Temperatura vode v jezeru se giblje med letom od 21°C do 27°C. pH pa je podoben kot v jezeru Malawi (od 7.2 do 8.6).
V začetku 80-tih let prejšnjega stoletja je kazalo, da se odpira zanimiv trg ljubiteljem akvaristike. Iz Tanzanije in Ugande so pričeli iz jezera Victoria z izvažanjem ostrižnikov za akvaristične namene. Tile ostrižniki so bili ravno tako oz. še bolj barviti, kot tisti iz jezera Malawi, ki so že pred tem postali tako priljubljeni v akvaristiki. In isto tako odporni in enostavni za vzgojo kot Malavijski ostrižniki.
Ampak na žalost se je izkazalo, da je jezero Victoria postala tragedija, namesto zgodba o uspehu. Z naselitvjo tuje invazivne vrste nilskega ostriža (Lates niloticus) v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ki zraste do 2 m, lahko tehta okrog 200 kg in poje dejansko vse kar je za pojesti, je iz jezera izginilo okrog 200 endemičnih vrst ostrižnikov jezera Victoria, številne vrste pa postale ogrožene. Nilski ostriž je bil naseljen za potrebe komercialnega ribolova in ustanovitev velikih ribjih podjetij. Ta velikanska riba pa je praktično uničila izvorno življenje v jezeru in povzročila pravo ekološko katastrofo. V zadnjem času pa komercialni in turistični ribolov zelo zmanjšujeta tudi populacijo nilskega ostriža v jezeru Victoria. Z uničenjem ekosistema Viktorije pa se je porušilo tudi ekološko ravnotežje na obali. Izvorne ostrižnike so tradicionalno sušili na soncu. Ker imajo nilski ostriži več maščob, sušenje na soncu ne zadostuje in jih je potrebno dimiti, da se ne pokvarijo. To je vodilo do velikanskega izsekavanja, da so dobili dovolj drv za kurjavo, s posledicami za območje z velikim izsekavanjem, talno erozijo in širjenjem puščave. Dokumentarni film Darwinova nočna mora je lep ampak krut prikaz katastrofe, ki jo je povzročil nilski ostriž oz. boljše povedano, ki jo je povzročil človek s svojim nepremišljenim dejanjem (priporočam ogled).
Poleg nilskega ostriža pa je stanje še dodatno poslabšala invazivna rastlina vodna hijacina (Eichhornia crassipes), ki se je pretirano razmnožila in zamašila plitve vodne habitate, ki jih imajo ostrižniki najraje.
Kljub vsej tej človeški neumnosti se je kar nekaj vrst Viktorija ostrižnikov ohranilo, tako da so se različno prilagodili na spremenjene pogoje v jezeru, ki jih je povzročila človeška neumnost. Pred tem pa je bilo jezero poznano po številnih vrstah ostrižnikov, od katerih so bili mnogi endemični (ni jih bilo torej nikjer drugje po svetu). Glavna skupina teh ostrižnikov so bili Haplochromini z več kot 500 različnimi vrstami, večinoma endemiti. To je precej več vrst kot jih premore katero koli drugo jezero (razen jezera Malawi). Toliko vrst je rezultat evolucije zadnjih približno 15.000 let in izredne prilagodljivosti ostrižnikov. Kar je narava ustvarjala toliko let pa je človen na žalost v veliki meri uničil v zadnjih dobrih 50-tih letih. Vsaj 200 vrst ostrižnikov (to je okoli 40%) je iz jezera izginilo. Po nekaterih informacijih bi naj bila številka še večja (65%) ampak so se nekateri izmed ostrižnikov po zmanjšanju populacije nilskega ostriža v zadnji desetletjih zopet pojavili. Je pa precej vrst še vedno ogroženo. Nekateri so pa na žalost verjetno za vedno izginili. Določene vrste, ki so prej živele v jezeru Victoria, pa so se ohranile po zaslugi akvaristov in so tako njihov "obstoj" omogočili v javnih in privatnih akvarijih.
Habitati jezera Victoria
Glede na velikost jezero ponuja precej različnih okolij za naselitev ostrižnikov. In tako se je v zadnjih 15.000 letih (nekje toliko let nazaj naj bi se jezero skoraj v celoti izsušilo) tekom evolucije razvilo precej vrst ostrižnikov, ki so se prilagodili na različna okolja in hrano, ki so jim jo posamezni habitati nudili. Tako so se v jezeru razvili ostrižniki, ki se prehranjuejo z drugimi ribami (predatorji), rastlinojedi ostrižniki, mesojedi ostrižniki, taki ki se prehrenjujejo z rakci, insekti, polži, fito in zooplanktonom ter še nekateri drugi. Na žalost je precej izmed teh vrst v zadnjem času izumrlo.
Skalno okolje
V skalnem okolju živijo najštevilčnejše vrste ostrižnikov jezera Victoria. Podobno kot Mbune v jazeru Malawi se veliko vrst iz tega okolja prehranjuje iz "Aufwuchsa" - torej z algami, ki poraščajo skale in manjšimi nevretenčarji ter mikroorganizmi, ki živijo med algami. Odvisno od globine najdemo tukaj ostrižnike, ki so se prilagodili na drugačno vrsto hrane. Algojede ostrižnike najdemo večinoma v zgornjem delu skalnega okolja, kjer je količina alg zaradi večje svetlobe precej večja. V nižjih delih skalnega okolja pa najdemo več ostrižnikov, ki se prehranjujejo z insekti, majhnimi rakci in drugimi ribami in svojo hrano najdejo v skalnih razpokah oz. v jamah, ki so jih izoblikovale skale. Skale pa seveda omogočajo tudi zaščito ostrižnikom pred raznimi predatorji. Tako je to tudi območje, kjer se je ohranilo največ vrst ostrižnikov po naselitvi nilskega ostriža.
Ustja rek in obalna vegetacija
V mirnih zalivih najdemo ponavadi območja zaraščena z rastlinami. V takem okolju so se razvili ostrižniki, ki se prehranjujejo ali z rastlinami samimi, ali z jajčeci, ki jih insekti odlagajo na rastline, spet drugi z ličinkami in pa tudi taki, ki se hranijo s polži. Nilski ostriž na populacijo teh ostrižnikov ni toliko vplival, kot v drugih habitatih jezera, so pa izumrtje določenih vrst ostrižnikov tega habitata povzročile okoljske spremembe in prekomeren izlov.
Peščeno okolje
Na plitvih in strmih peščenih obalah živijo oz. so živeli večinoma ostrižniki, ki se prehranjujejo z insekti in polži. Predvsem vrste iz globjih območij pa so postale žrtve nilskega ostriža.
Blatno dno
Na mnogih območjih jezera je dno blatno. Na takem območju so živeli ostrižniki, ki so se prehranjevali s polži, rakci in zooplanktonom. Z naselitvijo nilskega ostriža je večina teh vrst izumrla.
Odprte vode
V odprtih vodah so živeli ostrižniki, ki so se večinoma prehranjevali z zooplanktonom. Od teh ni preživela skoraj nobena vrsta.
Nekaj posnetkov jezera Victoria: