PostavitevMalawiakvarija.jpg Malawi - Interaktivna Mapa.png ParametriVode.jpg
Next pagePostavitev Malawi akvarija
Fotografija: designer © by Mert Aykuta


Malawi ostrižniki so eni izmed najbolj barvitih ostrižnikov. To je verjetno tudi glaven razlog, zakaj so ti ostrižniki med akvaristiki tako priljubljeni. Predvsem začetniki pa se velikokrat ne zavedajo, da gre večinoma za agresivne ostrižnike (sploh najpriljubljenejše mbune so večinoma med agresivnejšimi Malawi ostrižniki). Zato je toliko bolj pomembno, da za svoj Malawi akvarij izberemo primerne vrste, ter ga tudi primerno uredimo, da bomo lahko dolgoročno uživali ob teh prelepih ostrižnikih.
V naslednjem članku bomo poizkušali predstaviti na kaj je potrebno biti pozoren pri postavitvi Malawi akvarija. Na koncu tega članka pa podali tudi nekaj primerov ustrezno urejenih in naseljenih Malawi akvarijev, ki ponazarjajo posamezna območja tega čudovitega jezera.

Podlaga

Podlaga (pesek) je prva stvar, na kar moramo biti pozorni pri postavitvi Malawi akvarija. Robovi peska ne smejo biti preostri, saj ti ostrižniki pesek neprestano prekopavajo in premeščajo. Nekateri ga v procesu iskanju hrane tudi pobirajo v usta in presejajo in ostri robovi peska bi take ostrižnike lahko poškodovali (iz tega razloga ni najprimernejši koralni pesek). Zelo pomembna je tudi granulacije peska in sicer bi ta naj bila nekje od 0,5 do 2 mm in debelina nasutja peska v akvarij, ki je naj vsaj 5 cm ali več.
Pri obarvanosti peska pa izbirajmo take, ki so naravnih barv in naj pesek ne bo presvetel oz. pretemen, ker lahko tudi to negativno vpliva na počutje rib.
Še ena stvar na katero moramo biti pozorni je ta, da izbiramo take peske, ki ne vplivajo na parametre vode. Tukaj mislim predvsem na peske namenjene za rastlinske akvarije, ki znajo pogosto nižati pH vode, kar pa seveda za Malawi ostrižnike, ki živijo v alkalni vodi z višjim pH ni zaželjeno. Glede na povedano lahko povem, da so še najprimernejši razni kremenčevi peski, ki jih lahko precej ugodno kupimo kar v kaki gradbeni trgovini, le oprati ga je potrebno dobro. Pri nas je npr. v Malawi akvarijih zelo pogosto uporabljen Kema fuga sand. Bodimo pozorni, da izberemo takega granulacije od 1 do 2 mm, ki nosi oznako Kema fuga sand 200, ker obstajajo tudi drugi manjše in večje granulacije, ki pa niso primerni za Malawi akvarij.
Da bi pesek razporedili kakor si sami želimo, pa lahko pri Malawi ostrižnikih kar pozabimo, kaj hitro nam bodo namreč pesek prekopali in si uredili, kakor bo njim ustrezalo.

Levo primer peščenega dna na lokaciji Yofu Bay; Fotografija: © by Pete Barnes
Desno primer peščenega dna na lokaciji Mara Rocks; Fotografija: © by Marc Boulton


Dekoracija

Dekoracija akvarija je vedno stvar okusa. Ampak pri Malawi akvarijih pa načeloma večinoma velja, da če nam kamni niso všeč, potem pozabimo na Malawi akvarij. Sploh pri mbunah, katere z drugo besedo imenujemo tudi "skalne ribe", je zaželjeno čim večje število kamnov. V naravnem okolju mbune namreč naseljujejo predvsem območja okoli skal. Zaradi tega je zelo pomembno, da jim tudi v akvariju zagotovimo dovolj skal (kamnov). Kamnov naj bo čim več, saj mbunam služijo predvsem kot mesta za skrivanje pred agresivnejšimi sostanovalci, zelo radi pa se tudi "pasejo" in prehranjujejo z algami, ki rastejo po kamnih, pomembno vlogo pa imajo tudi pri razmnoževanju teh ostrižnikov. V akvariju s Haplochromisi in Peacocki (Aulonocarami), ki izhajajo večinoma iz vmesnega in peščenega okolja, je kamnov lahko sicer manj, vseeno pa so posamezni kamni zaželjeni, saj le ti nudijo zaščito šibkejšim predstavnikom, obenem pa so kamni tudi za te ostrižnike pomembni v procesu razmnoževanja, saj se večina le teh drsti v bližini kamnov.
V ne-mbuna akvariju (akvarij s Haplochromisi in Aulonocarami) je tako ponavadi dovolj, če so posamezni kamni samo po dnu akvarija. Drugače je pa pri mbunah, pri teh pa je zaželjeno, da so kamni v ozadju akvarija zloženi čim višje in ker je kamne ponavadi tako zložiti težko in obstaja nevarnost, da se prevrnejo se velikokrat za ozadje v Malawi akvarij uporabi tudi ozadje iz umetnih materialov (stiroporja ali kakih drugih materialov), ki so oblikovani tako, da ponazarjajo skale. Tako ozadje in segmente iz stiroporja si lahko izdelamo sami ali pa naročimo in nam ga izdelajo po meri. Za ena izmed kvalitetnejših veljajo ozadja Back to Nature, osebno pa imam zelo dobre izkušnje tudi s cenovno ugodnejšimi Aquadecor ozadji.
Prednost teh umetnih kamnov je vsekakor teža, slabost (vsaj nekaterih) pa, da znajo ta razna 3D ozadja in moduli zavzeti v akvariju kar precejšnji volume vode, kar seveda ni najboljše. Določena podjetja sedaj ponujajo tudi že take 3D module in ozadja, ki so znotraj votla in so tako seveda precej primernejša, saj zavzamejo precej manjši volumen, obenem pa je notranjost le teh lahko idealno skrivališče za posamezne ostrižnike.

Primer Malawi akvarija z aquadecor 3D moduli
Fotografija: © by Gregor Bauer

Kateri naravni kamni pa so primerni za Malawi akvarij? Načeloma je skoraj vsak kamen primeren za Malawi akvarij, tudi apnenčasti so dobri oz. celo zaželjeni, saj v Malawi akvariju želimo imeti malenkost viši pH. Paziti pa moramo predvsem, da izbrani kamni niso preostri. Malawi ostrižniki (predvsem mbune) se namreč neprenehoma preganjanjo in če so kaki izmed kamnov preostri, se lahko pri tem hitro poškodujejo.
Kamne zložimo tako, da ustvarimo čim več skrivališč in prehodov. Naj pa posamezne luknje oz. prehodi ne bodo manjši od največje ribe v akvariju, saj se lahko zgodi, da se katera od njih zatakne (zaradi tega niso najprimernejši tudi kaki tako imenovani luknjičasti kamni). Pri zlaganju kamnov moramo biti pozorni tudi na to, da jih zložimo tako, da ni možno, da bi se pri prekopavanju peska, kar ostrižniki pogosto počnejo, le ti prevrnili in poškodovali steklo akvarija. Zelo priporočljivo je ravno zaradi tega dati na dno akvarija tudi kako pleksi steklo oz. PVC ploščo (npr. forex).

Nekaj primerov skalnega okolja. Zgoraj levo Masimbwe Island, desno Mara Rocks; Fotografiji: © by Marc Boulton
Spodaj levo Ababi Island (Mbenji Islands), desno Machili Island; Fotografiji: © by Pete Barnes


Rastline

V naravnem okolju jezera Malawi so rastline zelo redke. Predvsem v habitatih iz katerih prihajava večina naših Malawi ostrižnikov, ki jih imamo v akvarijih, teh ali sploh ni ali pa so izjemno redke. Vseeno pa obstajajo določena območja, taka so npr. predvsem peščena območja ob izlivih rek, kjer so prisotne tudi rastline. In tudi v takih okoljih najdemo določene vrste ostrižnikov, ki pa so sicer v naših akvarijih redkejše, katerim te rastline predstavljajo ali hrano ali zaščito pred drugimi ostrižniki.
Zato, če res ne moremo brez rastlin, tudi v primeru Malawi akvarija ne bo tako zelo narobe, če dodamo katere izmed njih. Te nam v neki meri lahko malenkost tudi pomagajo pri vzdrževanju kvalitete vode. Je pa po drugi strani tudi res, da če želimo natančno ponazoriti naravno okolje, pa rastlin na globinah od koder prihaja večina naših ostrižnikov vseeno ni.
Tudi, če se odločimo za rastline pa zna biti z njimi v Malawi akvariju kar nekaj težav in je zato potrebno izbrati ustrezne. Prvi problem na katerega naletimo je šibkejša svetloba, ki je priporočljiva za Malawi akvarije, saj so to po večini ostrižniki, ki naseljujejo bolj globoke vode, kjer je tudi v jezeru svetloba šibkejša. Drugi problem katerega lahko imamo z rastlinami je tale, da je precej Malawi ostrižnikov rastlinojedih in se lahko rastlin, ki jih dodamo v akvarij kaj hitro lotijo in jih imajo za hrano. Tretji problem pa predstavlja zasaditev rastlin, saj Malawi ostrižniki pesek neprestano prekopavajo in nam lahko rastline kaj hitro izkopajo iz peska.
Torej, če se že odločimo za rastline naj bodo to take, ki uspevajo tudi ob šibkejši svetlobi in imajo trše liste (takih se ponavadi Malawi ostrižniki ne lotijo). Pri zasaditvi pa jih zaščitimo s kaki kamni, da nam jih ostrižniki ne bodo mogli izkopati. Rastline, ki bi lahko bile primerne za Malawi akvarij so npr.: Vallisneria gigantea, Vallisneria nana, Anubias barteri, Ceratophyllum demersum, Microsorum pteropus, Cryptocoryne aponogetifolia...

Spodnji posnetek prikazuje enega izmed Malawi habitatov v katerem so prisotne rastline Vallisneria, s katerih se prehranjuje vrsta Hemitiliapia oxyrhynchus. Ne prehranjuje pa se z samimi rastlinami ampak strga le alge z listov Vallisnerie.



Rasvetljava

Pri osvetlitvi Malawi akvarija ne gre pretiravati. Večina Malawi ostrižnikov namreč živi v jezeru na globinah od 10 do 15 m in globje, kjer je svetloba že bolj šibka, zato je tudi v akvariju priporočljivo ponazoriti tako svetlobo. Je pa časovna perioda v samem naravnem okolju zelo dolga (od 10 - 14 ur). Zato je zaželjeno, da je tudi v Malawi akvariju luč prižgana vsaj toliko časa (10 ur). To sicer zna voditi v pojav alg, kar lahko sicer malo nadzorujemo z jakostjo svetlobe, ki itak ne sme biti premočna, ampak če se alge vseeno pojavijo naj nas to kljub temu ne moti, saj so nenazadnje v Malawi akvarijih (sploh mbuna akvarijih) celo zaželjene (najbolj zelene alge). Mbune se namreč v naravnem okolju v glavnem prehranjuje iz bioprerasta oz. "aufwuchsa" - torej z strganjem alg iz kamnov.
Malawi ostrižniki torej večinoma “sovražijo” zelo močno svetlobo in je za njih stresna. Zato je dobro, da ne glede nato kako močna je osvetlitev ustvarimo v akvariju tudi posamezna senčna območja, kamor se lahko po potrebi umaknejo. Če nimamo na voljo LED oz. kake druge razvetljave, ki nam omogoča poljubno zatemnitev akvarija si lahko pri zmanjšanju količine svetlobe in ustvarjajo senčnih območjih zelo enostavno pomagamo s srebrno folijo, ki se uporablja v kuhinji. Na določenih mestih okrog sijalk ovijemo tako folijo in s tem zmanjšamo količino svelobe v akvariju. Druga možnost pa je, da sijalke ovijemo z barvnimi temperatuno obstojnimi folijami s katerimi ob ustrezni izbiri še bolj povdarimo barve Malawi ostrižnikov.
Barve teh ostrižnikov se zelo lepo povdarijo s kombinacijo bele in modre svetlobe. Ne sme pa biti jakost, kot je bilo že zgoraj omenjeno, premočna.

Simulacija dneva in noči

Prej smo že omenili, da je premočna svetloba za Malawijce, sploh tiste, ki živijo v bolj globokih vodah, lahko stresna. V vsakem primeru pa je za vse ribe stresno nenadno prižiganje in ugašanje luči. Zato so v zadnjem času zelo priljubljene tako imenovane simulacije dneva in noči oz. z drugimi besedami, da se nam zjutraj luči postopoma prižigajo, zvečer pa postopoma ugašajo. Kako si lahko razmeroma poceni uredimo tako simulacijo je lepo napisano v naslednjem članku na naši spletni strani: "Simulacija dneva in noči z LED trakovi in kontrolerjem TC420"

Voda

Za Malawi jezero in predvsem akvarije pogosto velja prepričanje, da rabijo trdo vodo. Tak podatek (napačen) je velikokrat podan tudi na raznih spletnih straneh, a to ne drži, saj je voda v jezeru Malawi mehka, ampak z višjim pH. Parametri vode v jezeru Malawi se na določenih lokacijah in predvsem v odvisnosti od globine malenkost razlikujejo, se pa gibljejo nekje v naslednjih mejah:
Temperatura: 23°C do 28°C
pH: 7.8 do 8.5
Skupna trdota (GH): 3°dGH do 5°dGH
Karbonatna trdota (KH): 6°dKH do 8°dKH

Dandanes lahko sicer te parametre ob uporabi RO vode in ustreznih bufferjev in soli v popolnosti ponazorimo, ampak tako precizna ponazoritev seveda ni potrebna. Je pa vseeno potrebno upoštevati, da so Malawi ostrižniki ribe, ki živijo v alkalni vodi in vsaka voda za njih ni primerna. Je pa še vseeno boljše, da tudi če so parametri naše vode malenkost izven meja glede na tiste v jezeru, da vodo pustimo tako kot je in imamo stabilne parametre, kakor pa da poizkušamo vodo optimizirati in s tem, predvsem če nimamo izkušenj, povzročimo nenehno nihanje parametrov. Nihannje parametrov, predvsem spremembe pH in trdote ima namreč večje posledice za naše ribe, kot pa konstantni parametri, pa tudi, če so malenkost izven meja. Malawi ostrižniki so namreč kar precej prilagodljive ribe in se do neke mere tudi prilagodijo na tršo vodo (sploh gojene ribe, za divjake je vseeno priporočljiva mehkejša voda). Tako po izkušnjah akvaristov skozi desetletja, naj večjih negativnih posledic za te ostrižnike ne bi bilo, tudi če bivajo v malenkost trši vodi. Sprejemljivi parametri vode za Malawi akvarij bi naj tako bili nekje v naslednjih mejah:
Temperatura: 23°C do 28°C
pH: 7.6 do 8.7
Skupna trdota (GH): 3°dGH do 15°dGH
Karbonatna trdota (KH): 6°dKH do 12°dKH

Kar precej voda, ki priteče iz naših vodovodnih pip, že kar ustreza tem parametrom. Če bi vseeno bila na določenih področjih voda premehka, lahko za dvig uporabimo razne soli, v primeru prenizkega pH vode pa razne bufferje za dvig pH-ja vode. Najbolje, da uporabimo take, ki so namenjeni prav za Malawi, saj najbolje ponazorijo naravne razmere tega jezera. Več o vodi v samem jezeru Malawi in kako je lahko karbonatna trdota (KH) tega jezera višja od skupne trdote (GH) pa si lahko preberete v naslednjem članku na naši strani: "Voda afriških jezer"

Filtracija

Pri Malawi akvarijih je filtracija bistvenega pomena. Malawi ostrižniki so namreč kar "packi". Večinoma so Malawi akvariji zaradi porazdelitve agresije tudi rahlo prenaseljeni in v primerjavi z "običajnimi" akvariji prav tako ni rastlin oz. jih je zelo malo, da bi le te porabljale odvečne nitrate in fosfate. Zato je potrebno zagotoviti dovolj mehanske in biološke filtracije. Predvsem biološka filtracija je zelo pomembna, da je filter zmožen predelati ves za ribe strupen amonijak (NH3) in nitrite (NO2) v manj strupene nitrate (NO3). V Malawi akvarijih je lahko kritičen predvsem amonijak, ki je namreč pH odvisen. V kisli vodi (npr. pri pH=6.0) se namreč amonijak (NH3) hitro pretvori v amonij (NH4). Medtem ko se v bazični vodi in pH-ju kakršen je običajno v Malawi akvarijih (okrog 8.0) amonijak zelo slabo ali pa sploh ne pretvarja v amonij (NH4) in je toliko bolj strupen.
Kaka pa torej je zadostna filtracija? Pri Malawi ostrižnikih načeloma filtracije ni "nikoli preveč", bi pa naj bila zmogljivost črpalke filtra vsaj 4x večja od volumna akvarija. Torej če je akvarij 400L naj bo zmožna črpalka prečrpati vsaj 1600l vode na uro, pri tem pa naj bo tudi čimveč biološkega filtrirnega materiala.
Ne glede nato, kako zmogljiv filter imamo pa je akvariju potrebno dati čas, da se biološko uteče oz. scikla (cca. 3-4 tedne). Pri Malawi mbunah akvarijih je to toliko bolj pomembno saj se v primerjavi z "običajnimi" akvariji, kjer se priporoča postopna naselitev, pri Malawi ostrižnikih večinoma priporoča, da naselimo vse ribe (mladice) naenkrat in da skupaj odraščajo saj se s tem zmanjša možnost nesoglasij in agresije med posameznimi vrstami (tak način naselitve je priporočljiv predvsem pri agresivnejših mbunah).
Filtracija je torej osnova za zdrav Malawi akvarij. Nam pa še tako zmogljiv filter ne bo nadomestil rednih menjav vode. Filter namreč vseeno ne more odstraniti vseh snovi, ki se nabirajo v akvariju in so tako redne menjave vode v Malawi akvarijih nujne. Priporoča se 50% vode vsak teden. Zakaj toliko? V Malawi akvarijih, kjer ni rastlin in je naseljenost večja, namreč nitrati naraščajo hitreje, kot npr. v rastlinskih akvarijih. In če narastejo nitrati preveč, so prav tako strupeni za ribe (niso pa povišani nitrati sicer edini razlog za menjave vode). Slaba kvaliteta vode pa je pogosto tudi razlog za stres pri ribah in povzročitev raznih bolezni.

Poleg same filtracije je v Malawi akvariju zelo pomembno tudi tokovanje. Malawi ostrižniki imajo namreč zelo radi tokovanje, zato je v takem akvariju skoraj obvezna uporaba tokovne črpalke.

Zračne črpalke. Tudi te so v Malawi akvarijih dobrodošle, saj imajo Malawi ostrižniki radi vodo z visoko vsebnostjo kisika. Niso pa načeloma obvezne, saj bo dovolj tudi, če zagotovimo z usmeritvijo vode iz filtra ali pa z usmeritvijo tokovnih črpalk ustrezno valovanje vodne gladine. Je pa zelo priporočljiva v akvariju z mladicami, kjer nekega večjega tokovanja vseeno ne moremo ustvariti.

Izbira primernih vrst in naselitev Malawi akvarija

Pri izbiri vrst, ki jih lahko naselimo v naš Malawi akvarij je seveda v prvi vrsti pomembna velikost akvarija. Tukaj velja povdariti, da sam volumen niti ni toliko pomemben, kot je pomembna površina akvarija (torej dolžina in širina akvarija), saj višina akvarija za te ostrižnike ni tako bistvena. Potrebe po velikosti so seveda za posamezne vrste drugačne (več o tem v nadaljevanju). Lahko pa poenostavljeno rečemo, da večji kot je, boljše je oz. z drugimi besedami, večji kot bo akvarij, večjo izbiro primernih rib za naš akvarij bomo imeli. Razumljivo je, da si vsak seveda nima možnosti postaviti v stanovanju akvarija z dva in več metri dolžine, kljub temu pa je vseeno treba zadostiti vsaj nekim minimalnim potrebam, ki jih Malawi ostrižniki potrebujejo, če želimo, da bo Malawi akvarij dobro funkcioniral na daljši čas.
Glede zahtev po velikosti akvarija so le te različne za ostrižnike iz skupine Mbuna, Haplochromisov in Peacockov (Aulonocar). Mbune in Aulonocare, ki zrastejo sicer v povprečju kar precej (od 10 do 15 cm) imajo podobne zahteve glede same velikosti akvarija, medtem ko večina Haplochromisov zraste precej večjih in rabi iz tega razloga tudi večji akvarij, kot ostali dve skupini Malawi ostrižnikov.
Izmed teh treh skupin so Mbune ostrižniki, ki so precej agresivnejši od Haplochromisov in Aulonocar, se tudi nenehno preganjajo po akvariju, zaradi česar rabijo kar nekaj prostora za plavanje in pa tudi skritih kotičkov, da se imajo šibkejše ribe kam umakniti. Sploh v času drstitve znajo postati samci izredno agresivni. Zaradi tega je najmanjša priporočljiva velikost za Malawi Mbuna akvarij nekje 200 l oz. še bolj kot sama litraža je pomembna dolžina in širina akvarija (višina namreč ni tako bistvena, kot talna površina). Dolžina naj bo tako vsaj 120 cm, širina pa minimalno 40 cm. Pri tej velikosti akvarija smo sicer omejeni z izbiro na manj agresivne in manjše vrste mbun. Večji pa kot je akvarij, več možnosti izbire imamo in lahko naselimo tudi agresivnejše in večje vrste. Tako lahko npr. v 500 l Mbuna akvarij naselimo že veliko večino vrst iz skupine Malawi Mbun.
Aulonocare so ostrižniki, ki so precej miroljubnejši od Mbun, njihova velikost je sicer podobna Mbunam, kljub temu, da so miroljubnejši, pa rabijo podobno velikost akvarija kot Mbune. To pa iz tega razloga, ker moramo za Aulonocare zagotovi predvsem čim večja peščena območja. Tako bi minimalen akvarij za Aulonocare bil prav tako 200 l in 120 cm dolžine (priporočjiv pa je 300 l akvarij).
Haplochromisi pa so ostrižniki, ki po velikosti kar odstopajo od zgornjih dveh skupin. Kar precej vrst je takih, ki zrastejo občutno večje kot Mbune in Aulonocare - od 20 pa do 40 oz. celo več cm. Po agresivnosti in zahtevah po ureditvi akvarija so sicer zelo podobni Aulonocaram, a zaradi svoje velikosti rabijo akvarij velikosti vsaj 300 litrov in 130 cm dolžine. Smo pa pri tej velikosti akvarija z izbiro Haplochromisov zelo omejeni, saj nemalo izmed njih rabi akvarij velikosti 800 in več litrov.

Koliko rib pa naseliti v Malawi akvarij? Za “običajne” akvarije velja nekje, da upoštevamo na 1 cm ribe 1 liter vode. Pri Malawi ostrižnikih (predvsem pri mbunah) se sicer zaradi porazdelitve agresije priporoča rahla prenaselitev, ne gre pa pri tem zopet pretiravati. Za Mbune in Aulonocare, ki v povprečju dosežejo velikost dobrih 10 cm, bi lahko v grobem rekli, da lahko na 10 do 15 L vode naselimo eno Malawi Mbuno oz. Aulonocaro. Za Haplochromise, ki zrastejo precej večji to seveda ne velja. Je pa potrebno pri naselitvi upoštevati dejansko količino vode, saj nam v Malawi akvariju (sploh tistem z Mbunami) kar nekaj litraže pobere dekoracija (kamni).

Katere vrste pa in koliko različnih? Večina Malawi začetnikov bi rada čim bolj barvit akvarij z čim več različnimi vrstami. Tukaj pa se pojavi najpogostejša napaka, saj je skoraj vedno boljše naseliti posamezno vrsto v večjih skupinah, kot pa čim več vrst v manjših skupinah oz. še slabše samo v parih. Malawi ostrižniki namreč živijo v haremu in je na enega samca potrebno naseliti več samic. Pri naselitvi Malawi akvarija tako upoštevajmo predvsem naslednje:
- Kombinacija Mbun in ostalih Malawi ostrižnikov ostrižnikov (Haplochromisov in Aulonocar) ni najbolj priporočljiva. Mbune so namreč precej bolj agresivne od ostalih dveh skupin. Prav tako Mbune živijo v drugačnem okolju kot Haplochromisi in Aulonocare ter rabijo zaradi tega drugačno ureditev akvarija. Večina mbun živi v skalnem okolju in rabijo v akvariju precej kamnov. V nasprotju s tem živi večina Haplochromisov in Aulonocar v vmesnem in peščenem okolju in rabijo akvarij z manj kamni in dovolj velikim prostorom za plavanje. Še en razlog zakaj ne naseliti teh skupin skupaj pa je, da so Mbune večinoma rastlinojedi ostrižniki, med tem ko so Haplochromisi in Aulonocare v glavnem mesojedi. Kombinacija Haplochromisov in Aulonocar pa je kar pogosta. Glede agresije sta si ti dve skupini zelo podobni, imata podobne zahteve glede ureditve akvarija in prehrane. Pozorni pa moramo biti predvsem pri kombinaciji s tistimi Haplochromisi, ki so predatorji (se hranijo z manjšimi ribami). Večjim Haplochromisom predatorjem ne smemo naseliti zraven ostrižnikov, ki ne zrastejo dovolj, da ne bi postali njihova hrana. V določenih primerih so seveda možne tudi določene kombinacije Mbun z Haplochromisi in Aulonocarami, ampak moramo tukaj biti precej previdnejši pri izbiri, da izberemo pravilno kombinacijo rib, ki imajo iste zahteve.
- Pri izbiri vrst in njihovem številu moramo imeti v mislih, da Malawijski ostrižniki živijo v haremu (1 samec rabi več samic). Pri Mbunah, ki so agresivnejše od Haplochromisov in Aulonocar, se priporoča na enega samca naseliti vsaj 3 do 4 samice. Pri manj agresivnih vrstah je lahko kaka samica manj, pri bolj agresivnih pa naj bo samic več (5 do 6). Pri Haplochromish in Aulonocarah, ki so manj agresivni od Mbun, je pri precej vrstah v redu razmerje 1 samec in 2 do 3 samice, so pa tudi vrste, pri katerih je dobro naseliti samice v večjem razmerju.
- Naselitev mladic ali odraslih ostrižnikov? Če postavljamo akvarij od začetka, je dobro, da naselimo mladice, saj lahko tako pričakujemo manj težav, če bodo od malega odraščale skupaj. Je pa pri tem težava, ker se pri večini Malawi ostrižnikov pri velikosti mladic, ki se ponavadi prodajajo, spol še ne da določiti (razen redkih izjem) in je v primeru, da kupujemo mladice, dobiti pravo razmerje samcev in samic včasih prava loterija. Zato je dobro vzeti v začetku kako mladico več in lahko kasneje po potrebni kako ribo, predvsem odvečne samce, oddamo. Če bodo Malawijski ostrižniki odraščali skupaj, se včasih zna iziti tudi z ne ravno idealnim razmerjem. Razmerje med samci in samicami je “manj” pomembno pri manj agresivnih vrstah, medtem ko pri zelo agresivnih vrstah, lahko neustrezno razmerje hitro vodi do tega, da se samca iste vrste med sabo pobijeta (večina Malawi ostrižnikov ostrižnikov je namreč predvsem bolj agresivna do predstavnikov iste vrste oz. zelo podobnih vrst, kot pa do ostalih). Precej vrst, z izjemo tistih najagresivnejših, pa lahko vseeno imamo tudi v večjih skupinah (npr. 3 samci in 7 samic).
V primeru, da dodajamo ribe v že naseljen akvarij, z odraslimi ostrižniki, pa je potrebno biti previden. Pri Mbunah je težava predvsem agresija, pri Haplochromisih pa njihove prehranjevalne navade. Pri Mbunah načeloma ni težav, če dodajamo mladice, le dovolj velike morajo biti, da ne grejo v usta odraslih Mbun (tam od 3 do 4 cm). Pri dodajanju odraslih Mbun pa je pripočljivo pred tem preurediti dekoracijo v akvariju, da se začne ponovna "borba" za teritorije. Pri Haplochromisih pa je druga težava, ti večinoma niso tako agresivni, so pa povečini to mesojede ribe in nemalo izmed njih tudi predatorji (se hranijo z manjšimi ribami). Tako dodajanje mladic v akvarij z odraslimi Haplochromisi ponavadi ne pride v poštev, ker bi manjše ribe hitro postale hrana odraslim Haplochromisom. Torej pride v poštev dodajanje le odraslih rib iz skupine Haplochromisov.
- Pri izbiri je pomembno paziti tudi na prehranjevalne navade ostrižnikov. Velika večina Mbun je rastlinojedih oz. limnivorih, je pa tudi nekaj vsejedih in mesojedih. Kombinacija teh dvojih ni dobra, saj je težko oz. nemogoče zagotoviti, kaj bodo posamezne Mbune jedle. Rastlinojede Mbune namreč rabijo predvsem hrano z velikim deležem spiruline, medtem ko visoko proteinska hrana za njih ni najbolj primerna in je eden izmed razlogov za pojav najbolj znane bolezni Malawi ostrižnikov – Malawi bloat. Predvsem tiste izrazito rastlinojede mbune, kot je npr. Labeotropheus trewavasae ali pa Chindongo demasoni, imajo izrazito dolg prebavni trakt in se zato visoko proteinska hrana težje prebavi, kar vodi potem do prej omenjene bolezni.
V nasprotju z Mbunami, je velika večina Haplochromisov in Aulonocar mesojedih, precej Haplochromisov je tudi predatorjev - se hranijo z manjšimi ribami. Tako je predvsem v primeru predatorjev potrebno paziti, katere vrste naselimo zraven. Izbrati moramo take, ki zrastejo dovolj velike, da ne postanejo njihova hrana.
Več o prehrani in zakaj je tako pomembna pa si lahko preberete tukaj: "Prehranjevanje Malawi in Tanganyika ostrižnikov".
- In še nazadnje a skoraj najpomembnejše. Ne naselimo skupaj nikoli ostrižnikov, pri katerih je velika možnost križanja. S križanjem različnih vrst se namreč izgublja originalen genetski zapis vrste. Da ne bi prišlo do križanja ne moremo 100% zagotoviti v noben primeru, vseeno pa lahko zmanjšamo verjetnost na minimum. Upoštevajmo predvsem naslednje:
- ne naselimo skupaj vrst iz istega rodu, ki so na izgled zelo podobni. In nikoli iste vrste različnih geografskih lokalitet. Previden je potrebno biti predvsem pri samicah, ker so te mnogokrat za razliko od samcev zelo podobne.
- vedno naselimo rajši več rib iste vrste, kot mnogo vrst z manjšim številom samic. Če bo imel samec na voljo dovolj samic svoje vrste, je možnost križanja namreč precej manjša.

V tem članku smo si lahko torej prebrali na kaj vse je potrebno biti pozoren pri ureditvi našega Malawi akvarija in na kaj paziti pri izbiri vrst za naš akvarij. Za konec pa predstavljamo še nekaj dobrih primerov ustrezno urejenih in naseljenih Malawi akvarijev, tako da boste mogoče lahko tudi sami dobili še kako idejo več, kako se lotiti postavitve Malawi akvarija.

Primer 1:
Malawi mbuna akvarij, ki ponazarja skalno okolje jezera Malawi. Akvarij je volumna 648 L in dimenzij 180*60*60 cm. V njem so naseljeni naslednji rastlinojedi oz. limnivori Malawi mbuna ostrižniki:
- Maylandia sp. 'zebra gold' Kawanga
- Cynotilapia zebroides 'Maison reef'
- Labeotropheus trewavasae 'Chilumba'
- Pseudotropheus interruptus




Primer 2:
Še en Malawi mbuna akvarij, torej ponazoritev skalnega okolja. Ta akvarij je volumna kar 1100 L. V njem pa so naseljenje naslednje vrste:
- Maylandia sp. 'msobo' Magunga (1 samec 3 samica)
- Pseudotropheus cyaneorhabdos (1 samec 3 samica)
- Pseudotropheus sp. 'elongatus ruarwe' (1 samec 2 samici)
- Pseudotropheus sp. 'elongatus mphanga' (1 samec 3 samica)
- Labidochromis caeruleus (1 samec 5 samica)
- Chindongo demasoni (1 samec 4 samica)
- Cynotilapia zebroides 'Cobue' (1 samec 2 samici)
- Cynotilapia sp. 'hara' (1 samec 2 samici)
- Labeotropheus fuelleborni 'Maison Reef' (1 samec 2 samici)
Tale akvarij je bil izbran predvsem, kot primer dobre postavitve. Na žalost pa izbira vrst ni tako primerna, saj so skupaj naseljeni izraziti rastlinojedci (C. demasoni) z mesojedimi mbunami L. caeruleus, katerim družbo delajo še ostale limnivore mbune. Vrsto L. caeruleus bi bilo vsekakor dobro izločiti iz tega akvarija in jo imeti skupaj z drugimi mesojedimi oz. vsejedimi ostrižniki.




Primer 3:
Še en primer Malawi mbuna akvarija, ki je razmeroma enostavno urejen, ampak kar je pomembno za Mbune je to, da so kamni prisotni v čim večjem številu. Tale akvarij je 470 L v njem pa so naseljene agresivnejše vrste Malawi mbun. In sicer so to:
- Labeotropheus Fuelliborni OB
- Melanochromis Chipokae
- Metriaclima Esthera 'Minos Reef'
- Metriaclima Pyrsonotos 'Nakantenga'
- Pseudotropheus Socolofi
- Tropheus sp. 'Chilumba'




Primer 4:
Primer nembuna akvarija, ki ponazarja vmesno okolje jezera Malawi, ki pa je še vseeno precej bogato s kamni. Akvarij je volumna 720 L in dimenzij 200x60x60 cm. V njem so naseljeni naslednji mesojedi ostrižniki in vrsta Synodontis njassae, ki ne spada med ostrižnike:
- Aulonocara jacobfreibergi 'Undu Reef' (1 samec in 2 samici)
- Sciaenochromis ahli (1 samec in 3 samice)
- Copadichromis sp. 'blue face' Kawanga (4 samci in 9 samic)
- Labidochromis caeruleus 'Kakusa' (1 samec in 2 samici)
- Labidochromis sp. “perlmutt” (1 samec in 1 samica)




Primer 5:
Še en primer ponazoritve vmesnega okolja. V akvariju so tako mbune, kakor nembune. Ampak, ker gre v tem primeru (kakor tudi v zgornjem) za mesojede mbune, je seveda taka naselitev ustrezna. Akvarij je volumna 660 L in dimenzij 220x50x60 cm. Naseljeni pa so torej naslednji mesojedi Malawi ostrižniki:
- Sciaenochromis sp. 'nyassae'
- Otopharynx tetraspilus
- Protomelas taeniolatus
- Astatotilapia calliptera
- Labidochromis caeruleus
- Labidochromis sp. 'nkhali'
- Placidochromis sp. 'phenochilus tanzania'
- Synodontis Njassae




Primer 6:
Še en lep primer ponazoritve vmesnega okolja. V tem akvariju so večinoma naseljene vrste iz skupine nembun, izmed mbun pa dve vrsti Labidochromisov, ki so seveda ene izmed redkih mbun, ki so primerne za naselitev skupaj z Haplochromisi in Aulonocarami, saj imajo iste prehranjevalne navade, pa tudi agresivne so precej manj, kot večina ostalih mbun.




Primer 7:
Razmeroma preprost akvarij volumna 800 L s peskom na dnu in nekaj kamni na pesku. Ureditev je primerna, saj so v ta akvariji naseljeni ostrižniki peščenega okolja. In sicer so v akvariju naslednje vrste:
- Ctenopharynx Nitidus male
- Aulonocara sp. 'stuartgranti maleri' Chidunga
- Protomelas virgatus 'Namalenje'
- Mylochromis mola 'Gome'
- Copadichromis sp. 'quads' Mbenji
- Aulonocara baenschi




Primer 8:
In za konec še en akvarij z Malawi predatorji. Akvarij je volumna 1147 l in dimenzij 255x75x60 cm. V njem pa so naseljeni naslednji Malawi predatorji:
- Buccochromis atritaeniatus
- Nimbochromis fuscotaeniatus
- Aristochromis chrysti
- Mylochromis formosus
- Taeniochromis holotaenia
- Dimidiochromis compressiceps





Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.