Skalno okolje. Najštevilčnejši so okrog majhnih skal na globini do 2,5 m. Lahko jih sicer najdemo tudi v bližini večjih skal do globin 7 m, čeprav so globje od 4,5 m zelo redki.
Običajna odrasla velikost:
10 cm / 8 cm
Priporočljiva velikost akvarija:
250 L
Ureditev akvarija:
Zagotoviti je potrebno dovolj kamenja s precej mesti za skrivanje. Minimalna dolžina akvarija naj bo 100cm. Na enega samca naselimo vsaj 3-4 samice. Naselimo jih skupaj z drugimi mbunami, zaradi možnosti križanja, pa se izogibajmo naselitve skupaj s podobnimi ostalimi vrstami iz rodu Labidochromis.
Hrana:
Vsejed. V glavnem se prehranjuje z insekti, ličinkami in majhnimi rakci. V akvariju sprejme vso hrano, poleg zgoraj omenjene hrane pa jih je priporočljivo hraniti tudi z prehrano namenjeno za rastlinojede ostrižnike.
Posebnosti:
V začetku 70-tih je bila vrsta Labidochromis joanjohnsonae poleg vrst Iodotropheus sprengerae in v manjši meri Labidochromis freibergi eden izmed največjih "hitov" med mbunami. Takrat je bila izvažana pod imenom "Pearl of Likoma". Kasneje so jo "zasenčile" druge vrste, ki so danes v naših akvarijih precej bolj prisotne (Labidochromis sp. 'Hongi', Labidochromis caeruleus, Labidochromis sp. 'Perlmutt'...).
Tudi glede poimenovanja te vrste je bilo skozi čas precej razhajanj. Tako je bila ta vrsta v preteklosti uvrščena med Pseudotropheuse in Melanochromise. Še danes se v nekaterih krogih pojavlja pod imenom Melanochromis exasperatus. Taksonomija te vrste je namreč ena najbolj obravnavanih izmed ostrižnikov in še danes nerešena.
Tale vrsta se nahaja na dveh lokacijah in sicer okrog otoka Likoma in otoka Thumbi West. Je pa endemit samo na otoku Likoma, medtem ko je bila na otoku Thumbi West naseljena.
Agresivnost:
So kar precej prepirljiva vrsta, precem znotraj vrste znajo biti samci precej agresivni. Se pa ponavadi ti prepiri končajo brez večjih posledic (nimajo namreč tako močnega ugriza kot nekatere druge vrste). Do preostalih vrst so v glavnem tolerantni.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Tudi glede poimenovanja te vrste je bilo skozi čas precej razhajanj. Tako je bila ta vrsta v preteklosti uvrščena med Pseudotropheuse in Melanochromise. Še danes se v nekaterih krogih pojavlja pod imenom Melanochromis exasperatus. Taksonomija te vrste je namreč ena najbolj obravnavanih izmed ostrižnikov in še danes nerešena.
Tale vrsta se nahaja na dveh lokacijah in sicer okrog otoka Likoma in otoka Thumbi West. Je pa endemit samo na otoku Likoma, medtem ko je bila na otoku Thumbi West naseljena.
Fotografija: © by Carsten Jensen Gissel