Jezero Malavi (znano tudi kot Nyasa) leži v jugo-vzhodnem delu afrike. Dolžina jezera od juga proti severu je 580 km z največjo širino 75 km. Je tretje največje jezero v Afriki s površino cca. 29600 km2. Največja globina jezera je 706 m. Meji na tri države, s katerimi deli 1600 km obale. Največji del obale si deli z istoimensko državo Malawi, preostali del pa z Mozambikom in Tanzanijo.
Jezero je precej edinstveno glede vode, ima visok ph (7.8 do 8.5), karbonatna trdota (6-8 dKH) pa je višja od skupne trdote (3-5 dGH). Temperatura vode je skozi celo leto med 23°C. in 28°C.
Jezero Malawi iz vesolja
Glede na velikost jezera je tudi raznolikosti precej. Tako bi lahko jezero v glavnem razdelili na naslednje biotope:
Peščeno okolje
Območje, ki ga vglanem prekriva pesek, tu pa tam je sicer najti kak kamen, ki pa so zelo redki. Čeprav večina akvarijskih Malavi rib prihaja iz skalnega območja pa peščeno območje predstavlja kar 70% obale. Mbune so v teh območjih redke, je pa zato več ne-mbun (Haplochromisov). Življenju v tem okolju so se prilagodile predvsem ribe iz rodov Lethrinops, Taeniolethrinops in Tramitichromi. Tukaj živeče ribe (z izjemo tistih, ki se hranijo z ribami) se prehranjujejo z majhnimi organizmi, ki živijo v pesku in pa s planktonom.
Poleg zgoraj omenjenih vrst pa izmed Haplochromisov zasledimo tukaj tudi Fossorochromis rostratus (vsejed), razne vrste rodu Lethrinopsov in Taeniolethrinopsov, ki se prehranjujejo s “filtracijo” peska in Copadichromise, ki se prehranjujejo z živalskim planktonom. V malo globji vodi pa velikokrat najdemo polže, eden izmed najbolj znan je Lanisticola polž, ta območja pa naseljeju malo “posebne”mbune Pseudotropheus livingstoni, ki živijo v teh polžjih hišicah.
Je najbolj raziskano območje jezera Malavi. Iz tega območja izhaja tudi večina Malavijskih rib, ki jih imamo v akvarijih. Voda v tem območju je ponavadi kristalno čista. Ta biotop v glavnem naseljujejo mbune, ki so se skozi čas izvrstno prilagodile življenju v tem biotopu, ki ga sestavljajo ogromne skalne gmote teže nekaj ton in številni manjši kamni teže nekaj kilogramov. Rastlin v tem območju skorajda ni, ribe v tem območju pa se prehranjujejo na način, da strgajo alge in v algah živeče mikroorganizme s kamnov (aufwuchs). Za specialiste glede hranjenja na ta način (aufwuchs) veljata vrsti Labeotrpoheus trewavasae in Labeotrpoheus fuelleborni, kar se opazi že po njihovih značilnih ustih.
Poleg mbun pa naseljujejo to območje tudi nekatere druge vrste, kot so npr. Protomelas taeniolatus, ki se pravtako prehranjuje z algami, Placidochromis milo, ki strga majhne nevretenčarje iz skal, ter Nimbochromis linni in Tyrannochromis macrostoma, ki pa sta mbuna predatorja.
Precej vrst, ki živi v ostalih območjih (peščenem in vmesnem okolju) pa se prihaja v skalno okolje drstit.
Je okolje, kjer se srečata peščeno in skalno okolje. Precej rib, tako mbun, kot ne-mbun živi na tem področju. Ribe, ki živijo v tem območju se v glavnem prehranjujejo z algami in organizmi, ki živijo na dnu. Tole območje je glede prehrane eno izmed najbogatejši. Tudi nekatere mbune imajo rajši tole, kot skalno okolje (npr. Pseudotropheus lucerna). Drugače pa so v tem okolju najpogostejše ribe iz vrst Auloncara, ki se prehranjujejo z nevretenčarji.
Tole območje bi lahko razdelili na dva dela. Tista, ki so v bližini obale in tista, ki so daleč stran od obale. Ta druga območja naseljujejo ribe, ki niso predstavniki ostržnikov – npr. Engraulicypris sardella (Malavijska sardela). V odprtih območjih bližje obali pa najdemo npr. Ostrižnike iz rodu Utaka (Copadichromis).
Globoke vode
Je območje na globinah od 30 pa tja do 200 oz. 250 m. Na višjih globinah pogoji za življenje rib več niso primerni.
Na tistih najglobjih predelih tega območja najdemo vrste Diplotaxodon, Alticorpus, Pallidochromis in Rhamphochromis. Nobene izmed teh rib pa niso zanimive in primerne za akvaristične namene.
Na globinah manj od 40 m živijo predstavniki Lethrinops in Mylochromis. Na področjih, kjer prevladujejo polži pa prevladujeta vrsti Pseudotropheus livingstonii in Pseudotropheus elegans. Predatorji na the globinah pa so vrste iz rodov Buccochromis, Taeniochromis holotaenia in Champsochromis Caeruleus.
Na globini od 40-75 m so dominantne vrste Lethrinops microdon, L. in L. macracanthus longimanus in pa vrste, ki se prehranjujejo s polži (Lethrinops mylodon and Mylochromis anaphyrmus) in pa vrste, ki se prehranjujejo s planktonom (Copadichromis virginalis). Predatorji na tem območju so Otopharynx speciosus in Sciaenochromis benthicola. Vrste, ki živijo v srednjih globinah kot Rhamphochromis in Diplotaxodon Limnothrissa se tudi pogosto pojavljajo v ribiških mrežah. Ribolov je populacijo na the globinah znatno zmanjšal, nekatre vrste pa so tudi v celoti izginile.
Na globinah več od 75 m dominirajo Haplochromisi. Prehranjujejo pa se z nevretenčarji.
Ustja rek in obalna vegetacija
Tukaj poleg vrst, ki živijo v ustjih rek (Tilapia, Astatotilapia, Serranochromis), najdemo številne predstavnike ne-mbun. Od rastlin najdemo na številnih mestih predvsem Vallisneria in Ceratophyllum, pa tudi Potamogeton. Z listi teh rastlin se od Haplochromisov hrani Protomelas similis. Ostale vrste pa se hranijo z algami, ki rastejo na površini listov (npr. Hemitilapia oxyrhynchus in Cyathochromis obliquidens). Vrsti kot sta Placidochromis johnstonii in Protomelas kirkii pa se prehranjujeta z majhnimi nevretenčarji, ki jih ujameta med rastlinami. Dimidiochromis compressiceps pa je npr. značilen predstavnik predatorjev, ki se hranijo z majhnimi ribami.
Čudoviti podvodni posnetki biotopov jezera Malavi:
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Glede na velikost jezera je tudi raznolikosti precej. Tako bi lahko jezero v glavnem razdelili na naslednje biotope:
Peščeno okolje
Območje, ki ga vglanem prekriva pesek, tu pa tam je sicer najti kak kamen, ki pa so zelo redki. Čeprav večina akvarijskih Malavi rib prihaja iz skalnega območja pa peščeno območje predstavlja kar 70% obale. Mbune so v teh območjih redke, je pa zato več ne-mbun (Haplochromisov). Življenju v tem okolju so se prilagodile predvsem ribe iz rodov Lethrinops, Taeniolethrinops in Tramitichromi. Tukaj živeče ribe (z izjemo tistih, ki se hranijo z ribami) se prehranjujejo z majhnimi organizmi, ki živijo v pesku in pa s planktonom. Poleg zgoraj omenjenih vrst pa izmed Haplochromisov zasledimo tukaj tudi Fossorochromis rostratus (vsejed), razne vrste rodu Lethrinopsov in Taeniolethrinopsov, ki se prehranjujejo s “filtracijo” peska in Copadichromise, ki se prehranjujejo z živalskim planktonom. V malo globji vodi pa velikokrat najdemo polže, eden izmed najbolj znan je Lanisticola polž, ta območja pa naseljeju malo “posebne”mbune Pseudotropheus livingstoni, ki živijo v teh polžjih hišicah.
Skalno okolje
Je najbolj raziskano območje jezera Malavi. Iz tega območja izhaja tudi večina Malavijskih rib, ki jih imamo v akvarijih. Voda v tem območju je ponavadi kristalno čista. Ta biotop v glavnem naseljujejo mbune, ki so se skozi čas izvrstno prilagodile življenju v tem biotopu, ki ga sestavljajo ogromne skalne gmote teže nekaj ton in številni manjši kamni teže nekaj kilogramov. Rastlin v tem območju skorajda ni, ribe v tem območju pa se prehranjujejo na način, da strgajo alge in v algah živeče mikroorganizme s kamnov (aufwuchs). Za specialiste glede hranjenja na ta način (aufwuchs) veljata vrsti Labeotrpoheus trewavasae in Labeotrpoheus fuelleborni, kar se opazi že po njihovih značilnih ustih.
Poleg mbun pa naseljujejo to območje tudi nekatere druge vrste, kot so npr. Protomelas taeniolatus, ki se pravtako prehranjuje z algami, Placidochromis milo, ki strga majhne nevretenčarje iz skal, ter Nimbochromis linni in Tyrannochromis macrostoma, ki pa sta mbuna predatorja.
Precej vrst, ki živi v ostalih območjih (peščenem in vmesnem okolju) pa se prihaja v skalno okolje drstit.
Spodaj levo Ababi Island (Mbenji Islands), desno Machili Island; Fotografiji: © by Pete Barnes
Vmesno okolje
Je okolje, kjer se srečata peščeno in skalno okolje. Precej rib, tako mbun, kot ne-mbun živi na tem področju. Ribe, ki živijo v tem območju se v glavnem prehranjujejo z algami in organizmi, ki živijo na dnu. Tole območje je glede prehrane eno izmed najbogatejši. Tudi nekatere mbune imajo rajši tole, kot skalno okolje (npr. Pseudotropheus lucerna). Drugače pa so v tem okolju najpogostejše ribe iz vrst Auloncara, ki se prehranjujejo z nevretenčarji.
Odprte vode
Tole območje bi lahko razdelili na dva dela. Tista, ki so v bližini obale in tista, ki so daleč stran od obale. Ta druga območja naseljujejo ribe, ki niso predstavniki ostržnikov – npr. Engraulicypris sardella (Malavijska sardela). V odprtih območjih bližje obali pa najdemo npr. Ostrižnike iz rodu Utaka (Copadichromis).
Globoke vode
Je območje na globinah od 30 pa tja do 200 oz. 250 m. Na višjih globinah pogoji za življenje rib več niso primerni.
Na tistih najglobjih predelih tega območja najdemo vrste Diplotaxodon, Alticorpus, Pallidochromis in Rhamphochromis. Nobene izmed teh rib pa niso zanimive in primerne za akvaristične namene.
Na globinah manj od 40 m živijo predstavniki Lethrinops in Mylochromis. Na področjih, kjer prevladujejo polži pa prevladujeta vrsti Pseudotropheus livingstonii in Pseudotropheus elegans. Predatorji na the globinah pa so vrste iz rodov Buccochromis, Taeniochromis holotaenia in Champsochromis Caeruleus.
Na globini od 40-75 m so dominantne vrste Lethrinops microdon, L. in L. macracanthus longimanus in pa vrste, ki se prehranjujejo s polži (Lethrinops mylodon and Mylochromis anaphyrmus) in pa vrste, ki se prehranjujejo s planktonom (Copadichromis virginalis). Predatorji na tem območju so Otopharynx speciosus in Sciaenochromis benthicola. Vrste, ki živijo v srednjih globinah kot Rhamphochromis in Diplotaxodon Limnothrissa se tudi pogosto pojavljajo v ribiških mrežah. Ribolov je populacijo na the globinah znatno zmanjšal, nekatre vrste pa so tudi v celoti izginile.
Na globinah več od 75 m dominirajo Haplochromisi. Prehranjujejo pa se z nevretenčarji.
Ustja rek in obalna vegetacija
Tukaj poleg vrst, ki živijo v ustjih rek (Tilapia, Astatotilapia, Serranochromis), najdemo številne predstavnike ne-mbun. Od rastlin najdemo na številnih mestih predvsem Vallisneria in Ceratophyllum, pa tudi Potamogeton. Z listi teh rastlin se od Haplochromisov hrani Protomelas similis. Ostale vrste pa se hranijo z algami, ki rastejo na površini listov (npr. Hemitilapia oxyrhynchus in Cyathochromis obliquidens). Vrsti kot sta Placidochromis johnstonii in Protomelas kirkii pa se prehranjujeta z majhnimi nevretenčarji, ki jih ujameta med rastlinami. Dimidiochromis compressiceps pa je npr. značilen predstavnik predatorjev, ki se hranijo z majhnimi ribami.
Čudoviti podvodni posnetki biotopov jezera Malavi: